— I —
Knjižnica
Pet tisoč enot starega fonda, enaindvajset inkunabul in police z usnjenimi hrbti, ki jih osvetljuje samo dnevna svetloba iz enega okna.
O knjižnici
Pet tisoč enot, ki tiho dihajo
Knjižnico je samostan imel od vsega začetka. Močno se je povečala leta 1786, ko so vanjo vključili knjige takrat ukinjenega kapucinskega samostana v Kranju. Danes hrani okoli 5.000 enot starega fonda s statusom kulturnega spomenika in 21 inkunabul; najstarejša je iz leta 1473.
Med njenimi najdragocenejšimi tiski so Dalmatinova Biblija (1584), Megiserjev štirijezični slovar (1592), Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske (1689) in Sveti priročnik Janeza Svetokriškega.
»Številne knjige so vezane v usnje, druge v pergamente z latinskimi rokopisi — med njimi je celo nekaj glagolskih.«
O cerkvi sv. Ane
Skromnost kot načelo
Cerkev sv. Ane je tipičen primer kapucinske gradnje: preprost enoladijski prostor z dvema kapelama, za glavnim oltarjem molitveni kor, pred njo atrij s križnim hodnikom. Vse mora ostati v mejah preprostosti; oltarji so leseni, iz materiala, ki so ga imeli neposredno pri roki.
Po zadnji prenovi (1996–1998) so oltarji spet v prvotni obliki naravnega hrastovega in orehovega lesa s pozlačenimi kapiteli. V Marijini kapeli boste videli kopijo znamenite Cranachove Marije Pomagaj, ki so jo Ločani leta 1750 izbrali za zavetnico mesta.
O samostanu in pasijonu
Iz teh sten je vzšel pasijon
Iz pobožnosti loških kapucinov in nadbratovščine Svetega rešnjega telesa se je rodila slovita pasijonska procesija na veliki petek. Besedilo je leta 1721 spisal kapucinski pater Romuald Marušič — danes najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenščini.
Izvirni rokopis pasijona je dragocen zaklad samostanskega arhiva in temelj sodobnega Škofjeloškega pasijona, ki je vpisan na UNESCO seznam kulturne dediščine. V razstavnih sobicah ga lahko vidite skupaj z reliefi Vinka Mohorčiča in dokumentarnim filmom.
Sodobne uprizoritve
Vsakih šest let oživi mesto
Sodobni Škofjeloški pasijon je bil obujen leta 1999; sledile so uprizoritve 2000, 2009, 2015 in 2026. Uprizoritev 2026 je prvič potekala kot del Unescove nesnovne kulturne dediščine, na seznam katere je bil pasijon vpisan leta 2016.
V uprizoritvi 2026 je sodelovalo skoraj 1.000 igralcev in več kot 1.300 prostovoljcev. Pohod skozi staro mestno jedro je vodil mimo štirih prizorišč, kjer se je odigralo 20 prizorov. Predstave so potekale med 21. marcem in 12. aprilom, režiser je bil Marcelo Brula.
Naslednja uprizoritev bo leta 2032 — predstave si zdaj sledijo v šestletnem ciklu.
